Od vcerajsnega javljanja sva prisopihala do Pakse-ja in se sedaj (za vas) potiva pred racunalnikom. In kaksna so bila danes dozivetja? Vceraj popoldan sva se skupaj z parom iz Polske odpravila v Champasak, od koder bi pujsala naprej proti Wat Phu templju. Najprej so nas natrpali v majhen colnicek in nas prepeljali cez Mekong, nato je sledilo skoraj urno cakanje zelo tocnega avtobusa (clovek ne ve, po katerem casu se tu orientirajo :-)). In avtobus pripelje, vrata se odpro, pogledam notri in vprasam, kje bova sedela. Bilo je namrec zabasano z turisti. Mene, crvicka, so spravili na pomozen sedez, ines pa se je peljala v luksuznem predelu avtobusa - na prednjem sedezu (spet moska in zenska neenakost :-)).
Bus nas je prepustil nato trajektu (spet cez cez Mekong) in naprej tuk-tuku. Za las smo vsli tropski plohi! Vzela sva drug hotel, saj je prvi bil predrag (kar sva kasneje malcek obzalovala). Sedaj si pa vzemite dragi prijatelji minutko in si predstavljajte (to velja za Francija in Nejca predvsem): soba z enim starim ventilatorjem, okna zaprta, vlaga, v veceju le vrc vode za izplakovanje skoljke, hladno vodo in kar je najbolj pomembno - najbolj trdo posteljo, na kateri sem/sva spala v svojem zivljenju. No, saj sem vcasih zaspal v kaki klopci v parku, katera pa se zdalec ni bila tako trda, kot je bila trda ta postelja!
In glej ga zlomka - to se ni vse. Pred spanjem sva odsla na vecerjo. Ines naroci ribo v bananinem listu, jaz riz in sladko kislega pujska. Seveda dali Ines v ribo jajce (ga ne sme jesti), tako da sva najprej zamenjala jedi in odkrila naslednje: v Laosu imajo ribe prevec kosti, riz pride kuhan z mravljami in musicami, pa da ne omenjam kamenckov med pujskom. Ko je clovek lacen poje - kamencek sem vrgel v reko, ostalo pa pojedel. Ce sem crva jedel, bom pa se mrces :-). Potem sem polil se pir in to me je najbolj prizadelo :-).
Zjutraj (beri kot: vsa polomljena od najtrse trde postelje leta) sva vzela bicikla in se odpravila proti Wat Puju.
Tam ni nic kaj posebnega. stare stavbe, ki jih drzijo skupaj deske, ogromno STRMIH stopnic in majhen tempelj na vrhu. Kraj je zasciten z Uneskom, vendar kot kaze to ne pomaga. Ker sva bila ze posteno zena in lacna sva odpihala nazaj proti Champasak-u (12km). Seveda sva hitela, da ujameva coln ob 12h v Pakse. Prideva tocno in glej ga zlomka, colna ne bo! Tako smo morali pocakati (6 nas) na naslednjega ob 14h.Pot do Pakseja
naj bi trajala dve urici, kar pa se seveda ni zgodilo. Po treh urah voznje na leseni deski mjhnega colna, skupaj z 8 tursti, dvema soferjama in tono prtljage prispemo v Pakse. Ravno ko vidimo izkrcevalno tocko....... zmanjka bencina (stori storasti). Sofer ga nalije, zagrabi spago in potegne. Coln ne dela-reka nas je zacela voditi proti plavajoci restavraciji. Kar naenkrat je bila cela restavracija zunaj, mi pa v skrbeh gledali (in si predstavljali potop Titanica - jaz sem imel v glavi ze scenarij za film) kako se bo vse izslo. Seveda kot se za Holliwodski film spodobi smo se resili v zadnji sekundi detonacije.Na hitro smo se pobrali s covna, poslovila z ostalimi in vzela Tuk-tuk do hostla. In ta sofer (baraba barabinska) je zahteval 3 dolarje za pot. Ker me je ze prekleto tiscalo na WC sem mu dal denar (Ines se je vmes na njega vpraviceno razburjala) in pohitel... kmor gre kralj pes. Pa da ne bo pomote - sobi in posteljo sva pred prevzemom preverila.
Jutri si bova ogledala samo mesto, se mal razvajala in nato odsla med plantaze kave in jahat slone. Takrat pa obljubim, da bo ze kaka slikca (internet je za vse vas poznavalce tako pocasen, da prej pride golob v Slovenijo kot je objlavljen ta blog).
MIDVA IMAVA SE FAJN, TRA LA LA LI
Lep pozdrav vsem!
p.s.1
Domaci pogresava vas in vaso kuhinjo, tukaj jem sam neko mrces, noro.
P.s.2 Moji ljubi Merkurjevci....
Nataska moja, upam da te ne matrajo prevec.
Alenka cestitke, ceprav nikoli nisem dvomila v tebe.TI si carica.
Paula vrerjami imon vadi anglescino na polno. Paulica en velik pozdrav tvoji sosedi in rec ji naj mal Silkvestra umiri. hAhhhhahahah
Silvester ne se razburjat, ker ti bom eno tajko pripeljala potem bos pa videl hudica...
Pogresam vas ne pogresam pa joba, tko pac je.
Zdej grem pa na en BeerLao (primoz Smid se nate spomnm), SVICAT....
RADA VAS IMAVA, ja pa javte se kaj....
