9. november 2008

Motoristicno potepanje!

Pozdravcek,

V teh dneh se nama je zgodilo tako veliko, da sploh ne vem kje zaceti...

V petek sva ze zjutraj zalutala na ogromno trznico, kjer prodajajo tv in ribe skupaj. Priznam, da je dobro imeti zelodec iz rosfeja, saj zenske sedijo na tleh in imajo v lavorjih jegulje, ribe, zabe itd. Vse to je seveda se zivo, zraven prodajajo prasice, spodnje perilo in stvari za motor. Skratka kaos. In smrad, ogabno. Prebijati se skozi mnozico je pa neznosno sploh zato, ker tuki obozujejo debele zenske, ce so pa blond in z modrimi ocmi si pa skoraj mali bog. Po celi trznici so me zenske ustavljale in grabile (slatale in sprobavale ce sem prava). Smesno - hahahahahah, tukaj je zame idealno, se policaji se derejo za mano: You are so beautiful. Noro - zvecer, ko sva se utrujena in smrdeca vracal domov iz pohajkovanja po mestu Pakse sva zaslisala muziko in sla pogledati. Bila je poroka! Kot edina turista sva vzbudila pozornost vesele druscine, tako da je kmalu do naju stopil prica od zenina in naju povabila na poroko.

Poroka: praznujejo 2-3 dni pride okoli 300 svatov in potem ga pijejo in jejo. Videla sem ogromno zensk, ki kar plune na tla. Drugace sama nevesta je bila resnicno lepa. Midva z Simonom nisva vedela kaj naj tam pocneva saj nobeden ni govoril anglesko. Po kaksni urici so zaceli plesat (ples brez dotikov med moskim in zensko!) tako, da sva se poslovila od njih in odpujsala proti sobi.

Naslednjo jutro vstaneva, pojeva zajtrk(vsak dan isto, ni ravno izbire): Simon-pecena jajca, jaz pa med in kruh. Odlocila sva se, da si ogledava predel okoli Pakse-a. Agencije ponujajo ture, vendar za naju to ni dovolj. Najela sva motorcek (sveze peceni Suzuki 110cc in 27km) in se odpeljala najprej do Tad Fane in naprej do Tad Niang slapov. Ob poti sva si ogledala plantaze kave in caja ter susenje kave! Pot naju je vodila do nato do slapa Tad Lo. Nihce pa nama ni omenil, da je del poti do tam makadam. No, ce temu recete makadam. Zbito blato z ogromnimi luknjami in kolovozi. Ker pa to se ni dovolj, se tukaj sprehajajo in pocivajo po *cesti* psi, koze, krave, race, gosi, prasici. Troba tu ne zaleze, tako da so postanki in cakanje na te premike zivali trajajoci vendar neglede na vse sva imela moznost videti vasko bolnico. V sprejemni sobi, poleg medicinske sestre, kokodakajo se kure. In slucajno sva si ogledala tudi pomoc nekemu bolnemu vaskemu ranjencu. Ne mores verjeti. Vzela je gazo, na njo plunila in ga pobrisala po rani. Pri dajanju inekcije pa je sinu se kupila sladoled.

Preden sva prisla v Tad Lo sva se se malo izgubila, saj so njihove table vcasih zarascene v pragozdu. Tu sva spoznala zanimivo druscino Avstricev, Nemcev, Avstralcev in Libanoncev. Ker jezik vcasih lazje tece, ko je podmazan smo kajkmalu spili vse zaloge piva :-) (Primoz, ti bi tu uzival). Naslednje jutro sva osedlala slona in se podala na potep po dzungli. Presenetljivo je jeza slona udobno minila, saj so nama ob poti raznobarvni metulcki pihali s krilci, zuzki so padali po nama in najbolj pomembno - mene so komarji popapali, Simona pa ni picil nobeden! Simon pravi, da pivo odganja komarje in on ga precej popije. Po naporni in soparni turi sva se z veselo druscino odpravila kopat. Se nikoli nisem bila tako blizu roba slapov. Sledil je povratek v Pakse (z manjso nezgodo, saj sva polomila kapo od svecke, pa se opekla sem se na avzpuhu).





Jutri pa je nov dan...





p.s. lepo se imejte in javite se kaj
p.s 2 en lep pozdrav grbcevim in dolzanovim
p.s.3 (Simon tipka) - koncno, je nama uspelo priloziti dve slikci: Eno sva posnela na turi z sloni (igra otrok), druga pa posneta ob soncnem zahodu - otrok kadi cigareto.