Tem dogodivscinam ni videti konca. Kje smo ze nazadnje ostali.... aha Vientiane. Zvecer smo se napokali v tuk-tuk in odsli najprej do slavoloka zmage, katerega so zgradili z asvaltom, kateri je bil namenjen gradnji letalske steze. Kar lepo je videti slavolok v soju luck in plesu vode. Pred njim je namrec fontana katera na vsako toliko po taktu muzike spusca curke, vse pa je osvetljeno z raznobarvnimi luckami. Pravi tuti fruti.
Mikal nas je vecerni ognjemet pri glavnem templu, zato smo se zopet pomesali z domacni in se prepustili toku dogodkov. Mene so se ocarinli na vhodu, saj sem moral za fotoaparat doplacati 30.000 kipov. Se foto izkaznico so mi dali :-). Ljudi je bilo kot listja in trave, ognjemet pa ..... smesen. Iz osvetljenega templja so spuscali rakete (na vsako toliko po eno) in glej ga zlomka, kar nekaj jih je pristalo v mnozici. No, smo se vsaj nasmejali :-). Moram povedati, da se ob vecerih tu kar shladi. Majica je po 7h obvezna, saj je njihova zima kot nasa pomlad - veceri so hladni. Pa da ne bo pomote - pri nas je se vedno nad 15 stopinjami :-).
Naslednji dan: Iz lokalne avtobusne postaje smo se podali proti Vang Viengu. Voznja z lokalnim avtobusom, polnim domacinov in nekaj turistov me je spomnila na juzno ameriko. Kako stlaciti cim vec ljudi na avtobus? Kdor nima sedeza dobi plasticen stolcek in se stisne na prehodu. Sedaj pa dodajte se scepec ovinkaste in vedno bolj strme poti, malcek cestnega praha in 4h voznje. Dobis koktajl obcutkov. Nisva se kaj dosti sekirala zaradi tega, saj je to mesto/vas popotniska in namenjena sproscanju in uzivanju v vodnih radostih. Zvecer smo tako odsli cez reko cez doma zgrajen lesen most do bara, kjer zakurijo ogenj, tebe pa posadijo v viseco mrezo ali pa se zleknes na povstru. Si lahko predstavljate, kako hitro sem zaspal :-).
Tubing - kaj vse se ne spomnejo. Vzeli smo slauf od kamjona, se posedli v tuk tuk, odpeljali 5km izmen mesta, vrgli slauf v reko, se posedli vanj in tako prepustili toku reke. Verejetno se sprasujete, kaj je tu zanimivega? Na vsakih toliko metrov je ob bregu sank. Kelnar zagrabi ribisko palco in te potegne iz vode. In kaj lepsega kot spiti hladno pivo ob reki. Vsak barcek ima tudi svoj tip muzike, tako da se za vsakega nekaj najde. Ko se navelicas bara, se vrzes na slauf in se prepustis reki, da te odpelje do naslednjega in nato do naslednjega.... Ja, dolga je bila pot. Tezko je tole pitje in slaufanje. Ker pa je to hippy town ponujajo poleg ostalih pijac tudi vesele dodatke - za bolj ta pogumne ;-). Ta vecer smo sli vsi zgodaj spat...
Pa smo na soboti (upam da je sobota ;-) ): Danes mi je ratalo opazovat soncni vzhod. Kar lepo za videti tole gorato krasko pokrajino v jutranjih barvah. Vsi tisti leseni mosticki, ljudje pri jutranji kopeli, race, itd. Res carobno. no, pa da nebi prevec lenarili smo najeli bicikle in odsli malo naokoli. malcek so nas naf....., ko smo sli na ogled jame. Slovenci smo s temi jamami res prevec razvajeni. Tukaj se luc ni bila speljana do konca jame, tako da smo morali vzeti lastne svetilke. Naredili smo se par krogov z biciklom (spet so nam zaracunali za preckanje mostu) in se vrnili v mesto na kosilo. Jaz sem vmes zalutal se na rizevo polje, saj poteka zetev. Sam kot zgleda ga tudi tu pijejo, saj so od dalec zaceli kricati *sabaidy*. takoj sem se povezal z pijanim postarjem, kateri je bil zadolzen za delovno vzdusje - kolikor je pil, je se pel.
Vsi me sprasujete, kaj je ta Beerlao. Imajo temnega in svetlega. Svetlo mi je boljse, saj je bolj pitno. Pakirano je v velikih 640ml flasah in ga je na trenutke kar tezko spit. Ampak nic ne pustim za sabo. Vsaka kapljica te tekocine mi spira prah iz grla :-)
Nic, sedaj sva sveze stusirana in greva kaj spit in pojest. Komaj cakam da se vlezem v te turske povstrce, stegnem noge in si narocim... ma ne vem kaj se bom :-). Vam drugic napisem.
aha - pa se to. Jutri greva naprej proti Phonsavanu. Caka naju 7 ur voznje na lokalnem avtobusu polnem ljudi....
Imejte se lepo in pogrejte se tej mrzli zimi.
Simon in Ines
