Phonsavan

Dragi najini,

Po napornem zurerskem mestu Vang Vieng sva sla naprej v bolj umirjene in z naravo prezete kraje...

Najina pot se je nadeljevala proti Phosavanu. Do tja sva se vozila z lokalnim avtobusom mukotrpnih 7 ur. Samo mesto mi ni nic posebnega in je prav turobno. Sva si pa ogledala zanimivost tega okolisa in sicer Plain of jars ( planoto vrcev). Ti vrci so ogromni in tehtajo tja do 6 ton... aja najbolj zanimivo je to, da ne vejo od kje so in zakaj so tako nametani. Krozi pa zanimiva zgodbica o teh vrcih. Baje naj bi iz njih velikani pili Lao whiski in jih nato pijani metali okoli. Ogledala sva si tri planote teh vrcev. Na koncu so ze skoraj vsi enaki. Na poti v mesto sva si ogledala tudi izdelovanje (in degustacija :-)) lokalnega snopca.
V Phonsavanu sva si tudi ogledala zanimiv film o bombandiranju Laos-najbolj zbombandirana drzava na svetu. Predvsem pa je bilo zaskrubljejoce to, da vsa morala hoditi po oznacenih poteh, ker je se vedno polno bomb in min tukaj. Groza in se vedno umirajo za posledicami grozot iz pred 40 let. Najin pot se je po enodnevnem ogledu teh vrcev in mesta nadeljevala proti Luang Prabangu.

Vang Vieng

Ahoj!

Tem dogodivscinam ni videti konca. Kje smo ze nazadnje ostali.... aha Vientiane. Zvecer smo se napokali v tuk-tuk in odsli najprej do slavoloka zmage, katerega so zgradili z asvaltom, kateri je bil namenjen gradnji letalske steze. Kar lepo je videti slavolok v soju luck in plesu vode. Pred njim je namrec fontana katera na vsako toliko po taktu muzike spusca curke, vse pa je osvetljeno z raznobarvnimi luckami. Pravi tuti fruti.
Mikal nas je vecerni ognjemet pri glavnem templu, zato smo se zopet pomesali z domacni in se prepustili toku dogodkov. Mene so se ocarinli na vhodu, saj sem moral za fotoaparat doplacati 30.000 kipov. Se foto izkaznico so mi dali :-). Ljudi je bilo kot listja in trave, ognjemet pa ..... smesen. Iz osvetljenega templja so spuscali rakete (na vsako toliko po eno) in glej ga zlomka, kar nekaj jih je pristalo v mnozici. No, smo se vsaj nasmejali :-). Moram povedati, da se ob vecerih tu kar shladi. Majica je po 7h obvezna, saj je njihova zima kot nasa pomlad - veceri so hladni. Pa da ne bo pomote - pri nas je se vedno nad 15 stopinjami :-).

Naslednji dan: Iz lokalne avtobusne postaje smo se podali proti Vang Viengu. Voznja z lokalnim avtobusom, polnim domacinov in nekaj turistov me je spomnila na juzno ameriko. Kako stlaciti cim vec ljudi na avtobus? Kdor nima sedeza dobi plasticen stolcek in se stisne na prehodu. Sedaj pa dodajte se scepec ovinkaste in vedno bolj strme poti, malcek cestnega praha in 4h voznje. Dobis koktajl obcutkov. Nisva se kaj dosti sekirala zaradi tega, saj je to mesto/vas popotniska in namenjena sproscanju in uzivanju v vodnih radostih. Zvecer smo tako odsli cez reko cez doma zgrajen lesen most do bara, kjer zakurijo ogenj, tebe pa posadijo v viseco mrezo ali pa se zleknes na povstru. Si lahko predstavljate, kako hitro sem zaspal :-).

Tubing - kaj vse se ne spomnejo. Vzeli smo slauf od kamjona, se posedli v tuk tuk, odpeljali 5km izmen mesta, vrgli slauf v reko, se posedli vanj in tako prepustili toku reke. Verejetno se sprasujete, kaj je tu zanimivega? Na vsakih toliko metrov je ob bregu sank. Kelnar zagrabi ribisko palco in te potegne iz vode. In kaj lepsega kot spiti hladno pivo ob reki. Vsak barcek ima tudi svoj tip muzike, tako da se za vsakega nekaj najde. Ko se navelicas bara, se vrzes na slauf in se prepustis reki, da te odpelje do naslednjega in nato do naslednjega.... Ja, dolga je bila pot. Tezko je tole pitje in slaufanje. Ker pa je to hippy town ponujajo poleg ostalih pijac tudi vesele dodatke - za bolj ta pogumne ;-). Ta vecer smo sli vsi zgodaj spat...

Pa smo na soboti (upam da je sobota ;-) ): Danes mi je ratalo opazovat soncni vzhod. Kar lepo za videti tole gorato krasko pokrajino v jutranjih barvah. Vsi tisti leseni mosticki, ljudje pri jutranji kopeli, race, itd. Res carobno. no, pa da nebi prevec lenarili smo najeli bicikle in odsli malo naokoli. malcek so nas naf....., ko smo sli na ogled jame. Slovenci smo s temi jamami res prevec razvajeni. Tukaj se luc ni bila speljana do konca jame, tako da smo morali vzeti lastne svetilke. Naredili smo se par krogov z biciklom (spet so nam zaracunali za preckanje mostu) in se vrnili v mesto na kosilo. Jaz sem vmes zalutal se na rizevo polje, saj poteka zetev. Sam kot zgleda ga tudi tu pijejo, saj so od dalec zaceli kricati *sabaidy*. takoj sem se povezal z pijanim postarjem, kateri je bil zadolzen za delovno vzdusje - kolikor je pil, je se pel.

Vsi me sprasujete, kaj je ta Beerlao. Imajo temnega in svetlega. Svetlo mi je boljse, saj je bolj pitno. Pakirano je v velikih 640ml flasah in ga je na trenutke kar tezko spit. Ampak nic ne pustim za sabo. Vsaka kapljica te tekocine mi spira prah iz grla :-)

Nic, sedaj sva sveze stusirana in greva kaj spit in pojest. Komaj cakam da se vlezem v te turske povstrce, stegnem noge in si narocim... ma ne vem kaj se bom :-). Vam drugic napisem.

aha - pa se to. Jutri greva naprej proti Phonsavanu. Caka naju 7 ur voznje na lokalnem avtobusu polnem ljudi....

Imejte se lepo in pogrejte se tej mrzli zimi.

Simon in Ines

Vientiane

Pozdravcek, dragi najini

Trenutno se nahajava v glavnem mestu Laosa-Vientiane.
Pot sva nadaljevala iz mesta Pakse (kjer sva si vzela en dan za pocitek in nic drugega-hvala bogu) do prestolnice Laosa. Potovala sva z nocnim avtobusom(vlakov tukaj ni, ker je prevec mocvirnato) in sama voznja je trajala nekje 10 ur vendar se mi je zdelo kot, da potujem celo vecnost. Vzela sva spalni avtobus cesar sem se na zacetku zelo veselila, ko pa sem videla ta VIP avtobus je moje veselje v sekundi izginilo. Ja, notri so postelje vendar nama ni nihce omenil da so postelje narejene po meri azijcev. Torej so zelo kratke in ozke...pa prevleke hmmm umazane. Midva sva komaj spala skupaj na eni od teh postelj za dve osebi medtem ko so Laoscani spali kar stirje na eni postelji-natlaceni kot srdince (so zelo potrpezljivi in nezahtevni).

glavno mesto VIENTIANE - 11.11.2008

Pot je bila dolga, midva pa sva nujno potrebovala tus. Tako sva se lotila iskanja hotela saj so bili namrec vsi, ki sva jih imela v planu ze zasedeni. Tukaj je bil vceraj ogromen festival daritev menihom, ki traja se danes tako, da so se ljudje iz celega Laosa v mnozicah valili sem v tempelj Big Stupa. Po niti ne tako dolgem iskanju sva nasla nek prijeten hotel-vse o.k. le postelje so pa tuki tako trde, da mas obcutek kot da bi spal samo na deskah, po celemu Laosu je ista zgodba-i love Dormeo. Po obveznem tusiranju sva si sla ogledat samo mesto in templje nato pa tudi midva odsla na festival. Priznam, da je bilo noro za videti. Zenske v njihovih razlicnih narodnih nosah(mislim, da imajo okoli 9 provinc), moski so igrali na bobne in ostale instrumente, ljudje so plesali nek njihov ples in bili kot v transu. Tako, da komaj cakam da vidite slikice, sva vama jih hotela ze danes dati gor in je to tukaj z temi hitrimi, sodobnimi racunalniki :-) nemogoce. Mesto niti ni veliko, bolj malo je za videti razen ogormno templjev (jih imava ze malo dovolj). Po napornem dnevu in skoraj nic spanja po noci sva se odpravila se na eno pivo in spat. Aja, odkrila sem eno pizzarijo, noodle soupe mi leze ze iz uses ven, hahahahah. Pa se to srecala sva ze tri slovenke in nic slovencev (ptujcanko Zivo, Ljubljancanki Vido in Ajdo), smo majhni vendar smo povsod in prav fajn je bilo mal debatirati po slovensko.

12.11.2008

Danes sva vstala ze ob 4.30 (madonca, na dopustu vstajam prej kot pa doma in to vsak dan) in si sla pogledat tempel Big Stupa-daritev menihom in videla ostale ljudi pri njihovih molitvah. Zanimivo za videti. Preostanek dneva pa sva se odlocila pa prelenariva in si za zvecer nabereva energijo saj greva na ogromen zur, jejeee. Prvi zur v Laosu, saj se ponavadi tukaj ob 22.00 ze vse konca. Jutri pa piciva do Vang Vieng-a ali pa celo do Laung prabang. Se javiva, ko prideva kamorkoli ze.

p.s. Mami sem te klicala pa se mi nisi javila...ti ti ti
Oci, priden bodi, vesela sem za sluzbo. Sara ti pa sej ves, kdo je moja lubica.
Babe moje (Spela, Ursa, Binc, Barbi) ta plac je noro dober za shopping.
Katja pogresam tebe in Cat salone(sem jih ze potrebna,sploh noge).
Sandi, cmoka tebi in tvojim babam ter Rudiju.

p.s. Grbcevi en velik pozdrav. In Slavko komaj cakam tvoj kosil in da se spet dobro in okusno na jem, Jozica sanjala sem tvoj strudel. Drugace pa cuvam Simona, no ja on pazi mene. Klemen in Mateja naj se slisi kasen glas tudi od vaju. Helena ti pa jej zelenjavo, ker sva ti tuki eno plantazo najela.

Lepo se mejte vsi skupaj, javite se kaj.

Motoristicno potepanje!

Pozdravcek,

V teh dneh se nama je zgodilo tako veliko, da sploh ne vem kje zaceti...

V petek sva ze zjutraj zalutala na ogromno trznico, kjer prodajajo tv in ribe skupaj. Priznam, da je dobro imeti zelodec iz rosfeja, saj zenske sedijo na tleh in imajo v lavorjih jegulje, ribe, zabe itd. Vse to je seveda se zivo, zraven prodajajo prasice, spodnje perilo in stvari za motor. Skratka kaos. In smrad, ogabno. Prebijati se skozi mnozico je pa neznosno sploh zato, ker tuki obozujejo debele zenske, ce so pa blond in z modrimi ocmi si pa skoraj mali bog. Po celi trznici so me zenske ustavljale in grabile (slatale in sprobavale ce sem prava). Smesno - hahahahahah, tukaj je zame idealno, se policaji se derejo za mano: You are so beautiful. Noro - zvecer, ko sva se utrujena in smrdeca vracal domov iz pohajkovanja po mestu Pakse sva zaslisala muziko in sla pogledati. Bila je poroka! Kot edina turista sva vzbudila pozornost vesele druscine, tako da je kmalu do naju stopil prica od zenina in naju povabila na poroko.

Poroka: praznujejo 2-3 dni pride okoli 300 svatov in potem ga pijejo in jejo. Videla sem ogromno zensk, ki kar plune na tla. Drugace sama nevesta je bila resnicno lepa. Midva z Simonom nisva vedela kaj naj tam pocneva saj nobeden ni govoril anglesko. Po kaksni urici so zaceli plesat (ples brez dotikov med moskim in zensko!) tako, da sva se poslovila od njih in odpujsala proti sobi.

Naslednjo jutro vstaneva, pojeva zajtrk(vsak dan isto, ni ravno izbire): Simon-pecena jajca, jaz pa med in kruh. Odlocila sva se, da si ogledava predel okoli Pakse-a. Agencije ponujajo ture, vendar za naju to ni dovolj. Najela sva motorcek (sveze peceni Suzuki 110cc in 27km) in se odpeljala najprej do Tad Fane in naprej do Tad Niang slapov. Ob poti sva si ogledala plantaze kave in caja ter susenje kave! Pot naju je vodila do nato do slapa Tad Lo. Nihce pa nama ni omenil, da je del poti do tam makadam. No, ce temu recete makadam. Zbito blato z ogromnimi luknjami in kolovozi. Ker pa to se ni dovolj, se tukaj sprehajajo in pocivajo po *cesti* psi, koze, krave, race, gosi, prasici. Troba tu ne zaleze, tako da so postanki in cakanje na te premike zivali trajajoci vendar neglede na vse sva imela moznost videti vasko bolnico. V sprejemni sobi, poleg medicinske sestre, kokodakajo se kure. In slucajno sva si ogledala tudi pomoc nekemu bolnemu vaskemu ranjencu. Ne mores verjeti. Vzela je gazo, na njo plunila in ga pobrisala po rani. Pri dajanju inekcije pa je sinu se kupila sladoled.

Preden sva prisla v Tad Lo sva se se malo izgubila, saj so njihove table vcasih zarascene v pragozdu. Tu sva spoznala zanimivo druscino Avstricev, Nemcev, Avstralcev in Libanoncev. Ker jezik vcasih lazje tece, ko je podmazan smo kajkmalu spili vse zaloge piva :-) (Primoz, ti bi tu uzival). Naslednje jutro sva osedlala slona in se podala na potep po dzungli. Presenetljivo je jeza slona udobno minila, saj so nama ob poti raznobarvni metulcki pihali s krilci, zuzki so padali po nama in najbolj pomembno - mene so komarji popapali, Simona pa ni picil nobeden! Simon pravi, da pivo odganja komarje in on ga precej popije. Po naporni in soparni turi sva se z veselo druscino odpravila kopat. Se nikoli nisem bila tako blizu roba slapov. Sledil je povratek v Pakse (z manjso nezgodo, saj sva polomila kapo od svecke, pa se opekla sem se na avzpuhu).

Jutri pa je nov dan...

p.s. lepo se imejte in javite se kaj
p.s 2 en lep pozdrav grbcevim in dolzanovim
p.s.3 (Simon tipka) - koncno, je nama uspelo priloziti dve slikci: Eno sva posnela na turi z sloni (igra otrok), druga pa posneta ob soncnem zahodu - otrok kadi cigareto.

Pakse!

Pozdravljeni ljubitelji kac!

Od vcerajsnega javljanja sva prisopihala do Pakse-ja in se sedaj (za vas) potiva pred racunalnikom. In kaksna so bila danes dozivetja? Vceraj popoldan sva se skupaj z parom iz Polske odpravila v Champasak, od koder bi pujsala naprej proti Wat Phu templju. Najprej so nas natrpali v majhen colnicek in nas prepeljali cez Mekong, nato je sledilo skoraj urno cakanje zelo tocnega avtobusa (clovek ne ve, po katerem casu se tu orientirajo :-)). In avtobus pripelje, vrata se odpro, pogledam notri in vprasam, kje bova sedela. Bilo je namrec zabasano z turisti. Mene, crvicka, so spravili na pomozen sedez, ines pa se je peljala v luksuznem predelu avtobusa - na prednjem sedezu (spet moska in zenska neenakost :-)).

Bus nas je prepustil nato trajektu (spet cez cez Mekong) in naprej tuk-tuku. Za las smo vsli tropski plohi! Vzela sva drug hotel, saj je prvi bil predrag (kar sva kasneje malcek obzalovala). Sedaj si pa vzemite dragi prijatelji minutko in si predstavljajte (to velja za Francija in Nejca predvsem): soba z enim starim ventilatorjem, okna zaprta, vlaga, v veceju le vrc vode za izplakovanje skoljke, hladno vodo in kar je najbolj pomembno - najbolj trdo posteljo, na kateri sem/sva spala v svojem zivljenju. No, saj sem vcasih zaspal v kaki klopci v parku, katera pa se zdalec ni bila tako trda, kot je bila trda ta postelja!

In glej ga zlomka - to se ni vse. Pred spanjem sva odsla na vecerjo. Ines naroci ribo v bananinem listu, jaz riz in sladko kislega pujska. Seveda dali Ines v ribo jajce (ga ne sme jesti), tako da sva najprej zamenjala jedi in odkrila naslednje: v Laosu imajo ribe prevec kosti, riz pride kuhan z mravljami in musicami, pa da ne omenjam kamenckov med pujskom. Ko je clovek lacen poje - kamencek sem vrgel v reko, ostalo pa pojedel. Ce sem crva jedel, bom pa se mrces :-). Potem sem polil se pir in to me je najbolj prizadelo :-).

Zjutraj (beri kot: vsa polomljena od najtrse trde postelje leta) sva vzela bicikla in se odpravila proti Wat Puju. Tam ni nic kaj posebnega. stare stavbe, ki jih drzijo skupaj deske, ogromno STRMIH stopnic in majhen tempelj na vrhu. Kraj je zasciten z Uneskom, vendar kot kaze to ne pomaga. Ker sva bila ze posteno zena in lacna sva odpihala nazaj proti Champasak-u (12km). Seveda sva hitela, da ujameva coln ob 12h v Pakse. Prideva tocno in glej ga zlomka, colna ne bo! Tako smo morali pocakati (6 nas) na naslednjega ob 14h.

Pot do Pakseja naj bi trajala dve urici, kar pa se seveda ni zgodilo. Po treh urah voznje na leseni deski mjhnega colna, skupaj z 8 tursti, dvema soferjama in tono prtljage prispemo v Pakse. Ravno ko vidimo izkrcevalno tocko....... zmanjka bencina (stori storasti). Sofer ga nalije, zagrabi spago in potegne. Coln ne dela-reka nas je zacela voditi proti plavajoci restavraciji. Kar naenkrat je bila cela restavracija zunaj, mi pa v skrbeh gledali (in si predstavljali potop Titanica - jaz sem imel v glavi ze scenarij za film) kako se bo vse izslo. Seveda kot se za Holliwodski film spodobi smo se resili v zadnji sekundi detonacije.

Na hitro smo se pobrali s covna, poslovila z ostalimi in vzela Tuk-tuk do hostla. In ta sofer (baraba barabinska) je zahteval 3 dolarje za pot. Ker me je ze prekleto tiscalo na WC sem mu dal denar (Ines se je vmes na njega vpraviceno razburjala) in pohitel... kmor gre kralj pes. Pa da ne bo pomote - sobi in posteljo sva pred prevzemom preverila.

Jutri si bova ogledala samo mesto, se mal razvajala in nato odsla med plantaze kave in jahat slone. Takrat pa obljubim, da bo ze kaka slikca (internet je za vse vas poznavalce tako pocasen, da prej pride golob v Slovenijo kot je objlavljen ta blog).

MIDVA IMAVA SE FAJN, TRA LA LA LI

Lep pozdrav vsem!
p.s.1
Domaci pogresava vas in vaso kuhinjo, tukaj jem sam neko mrces, noro.
P.s.2 Moji ljubi Merkurjevci....
Nataska moja, upam da te ne matrajo prevec.
Alenka cestitke, ceprav nikoli nisem dvomila v tebe.TI si carica.
Paula vrerjami imon vadi anglescino na polno. Paulica en velik pozdrav tvoji sosedi in rec ji naj mal Silkvestra umiri. hAhhhhahahah
Silvester ne se razburjat, ker ti bom eno tajko pripeljala potem bos pa videl hudica...
Pogresam vas ne pogresam pa joba, tko pac je.

Zdej grem pa na en BeerLao (primoz Smid se nate spomnm), SVICAT....

RADA VAS IMAVA, ja pa javte se kaj....

4 tisoc otockov

Ahoj!

Nekako sva se prilagodila lokalnim razmeram, tako da se sedaj popolnoma zlijeva z okolico :-). Vceraj sva vzela turo po 4 tisoc otockih. Majhen coln, pet turistov in sofer. Na trenutke se nam je zdelo, da bo coln dozivel enako usodo kot Titanic! Najbolj zanimiv del potovanja je reka sama. Igra otrok v njej, vecerno umivanje, pranje posode, lovljenje rib, itd. Res sproscujoci pogledi, ceprav cloveka ob pogledu na vso to revscino kar zmrazi. Totalno nasprotje so turisticne tocke, kjer mrgoli turistov. Na teh mestih lahko clovek kupi tudi mobilni telefon, satelitsko, TV, itd. Se vcasih vprasam ali so res tako revni kot zgledajo. No, saj ob kolicini riza in le riza ki ga jedo je to stvar za debatirat.

Ljudje so na splosno zelo prijazni. Otroci skacejo okoli naju, Ines pa jih podkupuje z bomboni in kemiki. Otrok je kot listja in trave, saj se na vsakem vogalu skriva kak :-). Problem predstavljajo tu otroske bolezni zato so naju opozorili, naj se jih ne dotikava (sam kaj, ko oni naju grabijo). Veliko je poskodovanih otrok, saj sva opazila veliko vreznin (brazgotin) tako po telesu kot po obrazu.
Tudi zivali so poskodovane. Vceraj sva opazila mnogo mack s porezanimi repi, tako da ga imajo samo pol. Psi so v vecini slabo rejeni in predvsem garjavi.

Pokrajina v juznem Laosu je predvsem ravna in blatna. Kamorkoli se obrnes zagledas vodo in rizeva polja. Seveda se najde tudi kak kokos in banane. Ostalo rastlinje je bujno in vseh mogocih barv. Predvsem metuljcki so velikega formata in zivo pisani.

Vceraj na otokih sva imela prvo srecanje s pijavkami (joj so sitne) ter eno ljudozersko rastlino - ce se dotaknes njenih listov te zapre v le te! Tako, da moramo imeti s seboj maceto in goro vojakov. No, v resnici pohopsa le nic hudega slutece muhe in mravlje :-).

Obisk slapov ni bil nic kaj posebnega. Povratek je bil v vecernih urah, saj smo lovili zadnje zarke sonca. Danes odpotujeva naprej proti Champasak-u, kjer si bova ogledala bliznji tempelj vecjih raseznosti.

P.s. Sekica pograsam te. Napisi mi kako se drzi ziza.pozdravi domace in povej, da uzivam kot ze dolgo ne, le normalno hrano pogresam.Rtm

Otok Don Khong

Dragi najini,

Ne boste vrjeli kaj sva jedla- pecene crve. Okus imajo po smokiju z poprom. Sedaj naju cakajo se posusene zabe, pecene kobilice, crvi v vseh mogocih oblikah, njami.

Vceraj sva najino pot nadeljevala ze zelo zgodaj saj sva imela let iz Bangkokga do Ubon Ratchathani ze ob 8 zjutraj, kar pomeni biti na letaliscu ob 5.30. Ja vem, da sva na dopustu vendar tukaj tako veliko dogaja da ni casa za spanje, no ja...
Tega pa res ne boste vrjeli vendar je resnicno jaz moram preganjat simona postal je mali lenuhek.
Po 1 h letu sva si uredila prevoz do Paksea z dvema starejsima anglezoma, ki sta rentala avto midva sva pa sam upadla zraven. Med samo potjo smo se dogovrili, da gremo v Pakse samo na kosilo v GRAND PALZA hotelu, ki je bil zgrajen za Bivsega kralja, vendar ta nikoli ni bival ali kosil tam - zakaj je pa bil pol zgrajen? Simon pravi, da ni jedel tam zato, ker so ga prej ubili - zanimivo.
Nato smo pot nadaljevali do nasega otoka se peljali z nekim improvizoricnem trajektom cez reko Mekong. No, hotel sva nasla takoj in to za samo 8 dolarjev na noc za oba in se toplo vodo ma, jeeeej. Vecerja in spat. Danes sem vstala ze ob 6.00 ( me se malo casovna daje, ampak bo ze) in nato cakala mojega princa skoraj 2 h da se je koooncno prebudil, nato zajterk in izlet z kolesom.
Na izletu z kolesom naju je sonce dodobra prepeklo tko da sva zdej rahlo rdeca.
Sonce vzide ze ob 6.oo in zaide ob 17.00. sama temperetura sploh ne pade pod 30 stopinj, kar se pa vlage tice pa sva skoz mokra, ker jo je took. Aja, hrana mi ma povsod isti okus. Vanjo dajo ogromno currya in se neki sladkega, tko da mi ni ravno ok. Sem pa danes odkrila Pringels cips in sem bila noro vesela, ne morem vrjeti katere stvari imajo tukaj vrednost, topel tus, normalen WC ali pa cips, noro.

Spely poklici kaj mami in ji povej da sva ok da jo pogresam njo in zizo, vas zaenkrat se ne, hihiihih.

Zakaj sem kvazi lenuhek - izkuseni popotnik ve, da mora vskladiti casovno razliko. In to naredi najlazje da spi, ko je treba spati :-). No, Ines pravi, da so to le izgovori (potem pa ob 1h ponoci kokodaka naokoli in pravi, da ne more spati).

Pozdrav vsem pa javite se kaj nama.

moji in moji - imava vas rada.